Najevska lipa, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec (Tilia cordata), raste ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem. Je najdebelejše drevo v Sloveniji.
Povezava do table Najevska lipa
Na informacijski tabli poleg lipe je navedeno, da ji je leta 1969 gozdarski inženir Sgerm v prsni višini izmeril obseg 11,24 metra. Ker pa je leta 1980 del trhlega oboda propadel, se je njen obseg nekoliko zmanjšal. Ko so leta 1993 lipi odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti, je v obsegu merila 10,56 metra, leta 2006 pa 10,70 metra.
Preberi več
Nedaleč od Božičeve kmetije nad Črno na Koroškem teče potoček, ki ustvarja kar visoko slapišče. V zgornjem delu je slapišče enopramensko, v spodnjem delu pa se razprši na drobne ,laske'. Slapišče je lahko dostopno in izlet do sem je primeren za vsakogar. Slapišče je vodnato pomladi ter jeseni, poleti pa od potoka ostane le vlažna stena.
Rezmanov slap je najlepši na Koroškem. Ni ravno med visokimi slapovi - visok je le 9 m, vendar je doživetje padajoče vode izredno intenzivno. Čeprav se slap skriva le 200 m od ceste, je zaradi brezpotja ter spolzkega terena žal težje dostopen. Enkratno bi bilo, če bi se skozi grapo uredila stezica - tako bi lahko slap postal prava znamenitost v okolici Črne na Koroškem.
Helenski potok izvira pod Stoparjevim vrhom (1027 m), teče pod Sv. Heleno in rudnikom Helena ter si v spodnjem toku kot levi pritok reke Meže utira pot v soteski pod Navrškim vrhom (1001 m). V približno 3 km dolgem toku naredi 300 m višinske razlike. Razen manjših šumov ne ustvarja pravih slapov. Najvišji je dobre 3 m visok šum, ki pa je zaradi slikovitosti dovolj zanimiv za ogled.
Topla je čudovita alpska dolina pod južnimi stenami Pece. Zaradi svojih izjemnih naravnih lepot je zaščitena. Celoten zaselek objema visoke, mogočne in osamele kmetije Burjak, Florin, Kordež, Fajmut in Končnik, ki jih z vseh strani obdajajo obsežni, gosti smrekovi in macesnovi gozdovi. Izredno velike in mogočne kmetije v Topli so pravzaprav kar majhni zaselki; etnologi jih imenujejo »celki«.
Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji. Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže, na severu pa se dviga nad Podjuno. Njeno vršno zgradbo sestavlja več vrhov. Najvišji vrh, 2.126 m visoka Kordeževa glava (nemško Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu, je planotasta, porasla pretežno s travo in nizkim rušjem. Tu poteka naravna meja med Slovenijo in Avstrijo in deli Podjuno od Mežiške doline.
Dolina Bistre, po kateri teče potok Bistra, je ujeta med vrhovi Bela peč (1423 m) in Veliki Travnik (1637 m) na jugu ter Oražev hrib (1300 m) in Kneževa špica (1222 m) na severu. Kmečki domovi so večinoma na dnu doline, pobočja nad njo so strma in gozdnata. Posebnost Bistre so koroški čebelnjaki, ki so se v največji meri ohranili prav na tem območju.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Marsikdo ne ve, da je bil svoj čas aktiven vulkan Smrekovec, zato najdemo daleč naokoli v zemlji kamnine, ki so produkt lave ali pepela. Smrekovški vulkanizem je bil aktiven pred približno 30 milijoni let v geoloških obdobjih terciarja: oligocenu in miocenu. Vulkanizem je potekal v morskem okolju.
Govca je najvišji vrh pogorja Olševe, ki se nahaja nad Solčavo na jugu in nad vasjo Koprivna na severovzhodni strani. Ker vrh ni poraščen je z njega zelo lep razgled proti sosednji Peci in Raduhi.
V severni steni Pece je nastala podoba kralja Matjaža.
Velika Raduha je z višino 2062 m najvišji vrh Raduhe, pogorja ki se strmo dviga vzhodno od Robanovega kota. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig, se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp ter Olševi, Peci, Uršlji gori, Travniku in Komnu, Goltem ter večini vrhov nad osrednjim delom reke Savinje.
